MARATHON DES SABLES PERU 2017

Na Bintegri smo z veseljem podprli mariborskega ultramaratonca Roberta Kerežija, ki se odpravlja v Peru, v puščavo Ica desert, na eno najtežjih tekaških preizkušenj. Za sodelovanje smo se odločili, ker Robert v najboljšem smislu simbolizira vrednote, za katere se trudimo tudi v našem podjetju: vztrajnost in odločnost pri delu, iskanje najzahtevnejših izzivov in strast na sami poti do želenega cilja.

Discovery Channel je Marathon Des Sables označil za eno najtežjih tekaških preizkušenj na svetu. Šestdnevna tekaška etapna avantura, dolga okrog 250 km, poteka v enem najbolj neprijaznih okolij na svetu – v puščavi. Tekači ves čas, skoraj teden dni trajajoče dirke, nosijo s seboj vso hrano in opremo spravljeno v nahrbtniku. Organizatorji jim vsak večer postavijo tabor s šotori, kjer udeleženci na puščavskem pesku v v spalkah počivajo do naslednjega dne. Količina vode je omejena in če tekmovalec preseže dodeljeno količino, dobi časovno kazen.

Roberta je organizator izžrebal kot srećnega nagrajenca, kateremu bo plačal štartnino. Robert je o srečnem naključju, ki ga je doletelo zapisal: “Ko te doleti srečen žreb, ki ti nakloni enkratno življenjsko priložnost, da se preizkusiš v stvari, ki jo najraje počneš in odpre kup vprašanj o tem, kako se sploh pripraviti na nekaj o čemer skoraj ničesar ne veš.”

Robert med treningom

Povprašali smo ga, kako je izvedel, da se mu je ponudila ta enkratna priložnost:

“Bila je običajna nedelja, v kolikor je sploh lahko »običajna« v krogu petčlanske družine in da o šestem članu – psu, sploh ne govorimo. Kot vedno naelektreno okolje, ki puhti iz petih posebnežev, nadarjenih vsak na svojem področju ali celo na več njih. Tu in tam spuhti tudi kaj iz šestega člana vendar je to daleč od kakšne nadarjenosti. Ravno smo imeli vneto družinsko razpravo o tem, kdo je na vrsti za pomivanje posode, ko zazvoni telefon. Za nedeljo je to dokaj neobičajno, še bolj neobičajna pa je bila neznana številka klicatelja iz tujine. Hrček, sedmi in hvalabogu začasni član družine, ki je bil v tistem tednu le na počitnicah, je vneto obračal kolo. V kuhinji je tekla vroča debata v iskanju pomivalca, hčerin telefon na mizi je nenehno instagramiral, vibriral in spuščal nenavadne zvoke. Tako sem le stežka sledil hrvaško govorečemu moškemu na drugi strani: »…takmičenje u Peruju… karta u vrednosti od 1680 eura je vaša…odlučiti se morate u roku od petnajst minuta… inače čemo nagradu podijeliti drugome…« Čakaj, je to tisto, kar sem pred nekaj meseci zasledil na facebooku, se vpisal, da me zanima in delil naprej. Vem, da je bil nek maraton, sicer bolj »hude« sorte. Eh, pa saj tako ali tako tečem »ultre« (sicer letos prvo sezono) in mi najbrž nima kaj biti. Ženi sporočim veselo novico, da so me izžrebali za nek tek v Peruju, da imam vse razen letalske karte »pokrito« in da se moram hitro odločiti. Ker je v tem je videla mojo enkratno življenjsko priložnost, ki jo nikakor ne bil smel izpustiti, sem poklical nazaj in potrdil udeležbo.”